Kartonske škatle so ena od stvari, ki pri nas res težko romajo direktno v smeti, preden jih vsaj enkrat ne predelamo. Majhne, velike, ni važno, vse so super! Najbolj enostavna reč je škatlo spremeniti v priročen prostorček za shranjevanje, na primer damske bižuterije …

… ali prostovoljnih prispevkov.

Za hiše, hiške in gradove so takšnele škatle kot naročene.S tole hišico za punčke sem se precej namatrala, otroško veselje pa bi bilo verjetno enako tudi, če bi jo poenostavila. Odprta škatla za čevlje, nekaj zamaškov, paličic od sladoleda, vileda, papirčki in koščki blaga, pa nekaj drobnarij, ki ležijo po vogalih. Ta da!

Zoom, zoom …

V nobl hišici se družijo same nobl punce, angelčki, ptički …

Takele hišice pa rasejo pri Juliji na Štajerskem …

Velikanske škatle pa seveda pomenijo velikanski žur. Takole smo eno spremenili v sir in tik tak so se v njej “zaredile” miške.

Torej, škatle pač niso kar za v smeti.
In še nekaj super duper idej za porabit škatle:
in naša dobra stara formula
Radi hodimo v hribe, mali planinci pa včasih potrebujejo še posebno vzpodbudo. Običajno jih za pot do vrha hriba prepričajo škrati, ki nam tam pustijo zaklad iz arašidov, frutabel, lizik ipd., vedno pa tudi ne. Tole igro sem zadnjič na poti na Begunjščico začela sama, ko so me po poti začeli pozdravljati kamniti obrazi. Kmalu sem jih videla čisto povsod. Mislim, da bo na naslednjih odpravah iskanje Okamenelih tudi otrokom odvrnilo pozornost od utrujenih nog in dolgočasja na poti. Srečala sem…
- tri Srečote in tri Mrgode

- tri z lepim desnim in dva z lepim levim profilom (od tega dva frajerja)

- in dve čudni ribi

Če so bile lansko leto buče bolj po okusu mlajše generacija naše družine, je letos motiv pisan na kožo tistim z malo starejšim emšom. Pacman in kot je napisala Teja: “Tecte mandarince, tecte!”

Tale ideja ni moja, je s Facebooka, avtor mi je neznan, mi je pa strašansko všeč, zato jo delim naprej.

To, da je tale majica ob strani dobila lukjico, ni nič čudnega, saj sem jo nosila že, ko sem nosila Daneta in potem še Ilko. Po naravi sem hrček in težko stvari vržem v smeti (če še niste opazili), sploh, če so še čisto uporabne. Šivat kaj dosti ne znam, še svoje mašine nimam (za tale projekt sem si sposodila babičino), pa je vseeno ratalo tole … Ilka je navdušena.
Krojenje sem precej poenostavila in odrezala tako, da sem izkoristila spodnji rob majice in ovratnik.

Tako je bilo treba zašiti samo ob straneh in zarobiti naramnice in ovratnik zadaj. Ta da…

material: akrili; ideja: Dane; izvedba: dadi; pozirata: Ilka in Stripy; foto:mami

Ni, kaj povedat. Se ve kaj najbolj dogaja štiriletnikom in dveletnicam. Novodobni pop junaki imajo spet glavno besedo pri ljudskih običajih.

Material: črna majica in pajkice, fliš (cca. 100 x 120 cm) elastika, okrasna žica
Pravzaprav je finta tegale kostuma samo v nogah, ki so z elastiko zvezane skupaj. Ko človek - pajek dvigne roke, se dvignejo še ostali trije pari nog in je kar strašno, buo, ho, ho, hoh. Noge so kar zvitki iz fliša in jih niti ni treba šivati, samo prišiti na črno majico. Špice iz žice so še dodatek za strašit tovarišice. Z njo na nekaj koncih tudi prevežeš noge, tako se fliš ne razvija, hkrati pa pajkove noge dobijo še členke. Fina je še kakšna poslikava obraza, ampak temu se je naš mali pajek uprl. Kar lušten kostum, ampak tegale bo težko prekositi.

Tok, tok! Kdo je? Tole je Zokovo maslo na Danetovi steni. Za nepoznavalce, to sta Gormita Usmiljeni bik in Smrtonosti ligenj. Kateri je kateri, pa lahko ugibate.

